Nebo- Sky

 Solatarice in solatarji. Solatarica s cizo, foto vir:  https://trnovskazelisca.si/zgodovina_ljubljanske_trnovske_branjevke/ Nekoč so slovele tako imenovane ljubljanske solatarice, in tudi solatarji, ki so med drugim pridelovali znamenito solato imenovano ljubljanska ajserca. Tradicionalno so ti pridelovalci prihajali iz predelov Ljubljane imenovanih Trnovo in Krakovo, kjer so se že zelo zgodaj začeli ukvarjati z zelenjadarstvom za potrebe ljubljanske tržnice ali placa. Oba predela Ljubljane sta bila nekoč vasi in jih omenjajo že v 16.stoletju, takrat so bili za Trnovo  značilni ribiči za Krakovo pa čolnarji. Zelo pomembna dejavnosti pa je bila tudi pridelava zelenjave, zato ni čudno, da so oba predela  imenovali tudi »solatendorf«- solatna vas.   Solatarice in solatarje bomo spoznali v Nedeljski reportaži, v nedeljo 23.11. 2025, ob 14,30h na Prvem programu Radia Slovenija. Trnovo in Krakovo Prebivalci Trnovega in Krakovega so bil najbolj znani solatarji in sola...

 Denar na Slovenskem Denar na Slovenskem, 2025, foto vir Masta Trade Današnje slovensko ozemlje je tisti del Evrope, ki od najstarejših časov omogoča najlažji kopenski prehod med vzhodom in zahodom, med osrednjo Evropo in Jadranskim morjem oziroma Sredozemljem. Tu že od pamtiveka potekajo najpomembnejše trgovske poti in zato so tu nastajale najrazličnejše državne tvorbe, ki so imele svoj denarni sistem. Del te bogate zgodovine  oziroma zadnjih 150 let sta  v katalogu  Denar na Slovenskem zbrala Andrej Potočnik in Stanislav Štiblar, ki sta tudi gostja v oddaji Sledi časa, v nedeljo 9.11. 2025, ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija.   Na predstavitvi Kataloga, foto vir Masta Trade Sogovornika Andrej Potočnik, foto vir:  https://www.finance.si/manager/cas-zase/a/239801 Stanislav Štiblar, foto Marko Žgajnar Zbiranje denarja? Ja seveda, za plačilo vsakodnevnih obveznosti, stroškov za zabavo, prosti čas in še kaj. Kaj pa drugače? Ja tudi drugače. In si...

 Dr. Elena Leghissa Elena Leghissa med preučevanjem keramičnih posod z Dežmanovih kolišč pri Igu, hranjenih v Narodnem muzeju Slovenije. Foto: Matija Lukić Dr. Elena Leghissa, znanstvena sodelavka z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, je na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomirala iz arheologije. Ukvarja se s prazgodovino, v doktorski nalogi pa je preučevala keramiko iz Dežmanovih kolišč pri Igu na Ljubljanskem Barju, ki  sodijo med najbogatejša in najbolj znana najdišča tega časa. Trenutno je vpeta v arheološke raziskave na najdišču Tina jama v občini Zgonik na tržaškem krasu. Tam so že odkrili prazgodovinske ostanke iz bronaste in bakrene dobe, med njimi keramične ostanke različnih posod, kamnite puščične osti in sekire ter obeske iz školjk in bronasto bodalo. Dr. Elena Leghissa je gostja v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 25.10. 2025, ob 16,30h na Prvem programu Radia Slovenija. Arheološka ekipa Tina Jama, 2023. Foto: Gigliola Antonazzi Poklic arheologinje, ar...

 Mirenski čevljarji. Čevljarski muzej Miren , foto vir Podjetje Afit. Čevljarstvo je ena od najstarejših obrti in tudi na Slovenskem ima bogato tradicijo. Zapisi kažejo, da so se naši čevljarji kot samostojni obrtniki pojavili v 15. stoletju in se povezovali v cehe. Z zatonom te organizacijske oblike, ki je omejila in prepovedovala konkurenco, pa se je domača obrt izdelovanja čevljev zelo razširila. O tem priča bogato izročilo o tako imenovanih potujočih čevljarjih, ki so v jesenskem in zimskem času šli »v štero«, kar je pomenilo, da so predvsem pri premožnih kmetih ostali tako dolgo, dokler niso vsem domačinom izdelali čevljev. Razvoj čevljarstva pa je šel tudi v smer združevanja v zadruge, tem pa so po letu 1900 sledile prve tovarne čevljev. V Sloveniji imamo kar nekaj čevljarskih središč, recimo Tržič, Žiri in Miren. In prav mirenske čevljarje bomo spoznali v oddaji Sledi časa v nedeljo 12.10.2025, ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija.  Zavetnik, foto Milan Trobič So...