Objave

Slika
 Travniki. Zgodnje pomladni gorski travnik (beli žafran ali nunka), 2007, foto Peter Skoberne Travnik je življenjsko okolje, v katerem med rastlinami prevladujejo trave, zelišča in rože, med živalmi pa žuželke in manjši sesalci. Travniki predstavljajo 15 odstotkov slovenskega ozemlja. Prave naravne travnike, ki niso odvisni od človekovega vzdrževanja, najdemo pri nas predvsem nad gozdno mejo. Druge travnike človek vzdržuje s košnjo, ki jo izvede enkrat ali dvakrat letno, v zadnjem času pa je košnja vse pogostejša. Travniki v nižinah so nastali zaradi krčenja gozdu. Če travnika ne kosimo več, pa je ta prepuščen zaraščanju. Tako bi na kratko opisali travnike, ki jih bomo spoznali v oddaji Nedeljska reportaža, vnedlejo 31. 05. 2026, ob 14,30h na Prvem programu Radia Slovenija.   Ekstenzivni gojeni travnik pred prvo košnjo (grebljišče, ivanjščice), 2007,  foto Peter Skoberne Sogovornika Travniki se nam pogosto zdijo kot nekaj vsakdanjega, nekaj kar je tu že od nekdaj. Pa...
Slika
  Knežja gomila. Pogled na arheološko najdišče Kapiteljska njiva, v ozadju mestno središče Novega mesta, foto Andrej Križ V Dolenjskem muzeju  so pripravili razstavo, na kateri prvič predstavljajo arheološko gradivo gomile številka 66, izkopano na Kapiteljski njivi v Novem mestu, ki je bilo pred kratkim restavrirano tako v domačih restavratorskih delavnicah kot v delavnicah Rimsko-germanskega osrednjega muzeja v Mainzu. Med značilnimi starejše železnodobnimi predmeti, ki segajo od 8. do 4. st. pr. n. št., prevladujejo lončeni predmeti. Steklenih in jantarnih okrasnih predmetov je manj, več je izdelkov iz brona in železa. Izstopata pa bronasta čelada in bogato okrašena lončena posoda, pridatka knežjega groba in značilna predmeta, ki opredeljujeta srednjeevropsko halštatsko elito. Dolenjsko v času starejše železne dobe  bomo spoznali v oddaji Sledi časa, v nedeljo 17. 5. 2026, ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija.   Arheološka terenska ekipa na Kapiteljski ...
Slika
 Uroš Košir Počitek med arheološkimi raziskavami strmoglavljenega letala DFW C.V, foto: Peter Tarman Ko se v teh dneh spominjajo konca druge svetovne vojne in neopisanega trpljenja in opustošenja, ki ga je prinesla, je mogoče manj znano, da je to obdobje zanimivo tudi za arheologe. Tudi tako imenovani sodobni konflikti ali vojne so namreč predmet arheoloških raziskovanj. To velja še posebno za prvo in drugo svetovno vojno. In s tem se ukvarja dr. Uroš Košir, ki preučuje predvsem pokrajine konfliktov in materialno kulturo ter osebne zgodovine udeležencev obeh svetovnih vojn. Ukvarja se tudi z arheološkimi raziskavami prikritih grobišč. Od leta 2024 je soustanovitelj in predsednik Društva za raziskovanje in proučevanje vojaške in tehniške dediščine Vršič.   Dr. Uroš Košir je gost v oddaji Razkošje v glavi, ki bo na sporedu v soboto 9.5. 2026, ob 16,30h na Prvem programu Radia Slovenija. Pri arheološkem izkopavanju pri podjetju Avgusta, d. o. o. foto: Marko Pečovnik Dr. Uroš Koši...