Objave

Slika
 Aleksander Hribovšek. Aleksander Hribovšek, foto Polona Avanzo Aleksander Hribovšek je slovenski zgodovinar in heraldik, ki se je rodil v Celju in zato zase v šali pravi, da je savinjski Štajerec. Sicer pa je svojo mladost, kot vaški fant, preživel med kmetijami, polji, nasadi hmelja v predmestju Celja, ki sodi že v občino Žalec. Hodil je na osnovno šolo v Petrovčah, nato pa nadaljeval šolanje na gimnaziji v Celju, kjer so ga zanimali naravoslovni predmeti, vendar ga je enako privlačilo tudi družboslovje. Po odhodu v Ljubljano je najprej želel študirati pravo, vendar je v njem pretehtala strast do zgodovine in tako je končal študij zgodovine na ljubljanski filozofski fakulteti. Aleksander Hribovšek pa je tudi predsednik Grboslovnega in zastavoslovnega društva Heraldica Slovenica. In tudi član Evropskega reda svetega Jurija hiše Habsburg-Lothringen, kjer zaseda mesto vicekomturja komture Slovenije. Aleksander Hribovšek je gost v oddaji Razkošje v glavi v soboto 6.12. 2025. Aleksa...
Slika
 Solatarice in solatarji. Solatarica s cizo, foto vir:  https://trnovskazelisca.si/zgodovina_ljubljanske_trnovske_branjevke/ Nekoč so slovele tako imenovane ljubljanske solatarice, in tudi solatarji, ki so med drugim pridelovali znamenito solato imenovano ljubljanska ajserca. Tradicionalno so ti pridelovalci prihajali iz predelov Ljubljane imenovanih Trnovo in Krakovo, kjer so se že zelo zgodaj začeli ukvarjati z zelenjadarstvom za potrebe ljubljanske tržnice ali placa.  V Krakovem - od 16. do sredine 19. stoletja, so bili znani  ribiči oz. ribiški ceh. Spadali so pod  križevniški red - danes Križanke. Vrtove so pričeli prej obdelovati kot Trnovčani.  Trnovo oziroma Trnovčani - od 16. stletja do sredine 19.stoletja, so bili sprva predvsem čolnarji - čolnarska ceha: Veliki čolnarji in Mali čolnarji, ki so imeli svoja bandera (prapore, zastave). Upravno so spadali pod Mesto Ljubljana in dokler ni bilo cerkve v Trnovem, je bila njihova glavna cerkev ljubljansk...
Slika
 Denar na Slovenskem Denar na Slovenskem, 2025, foto vir Masta Trade Današnje slovensko ozemlje je tisti del Evrope, ki od najstarejših časov omogoča najlažji kopenski prehod med vzhodom in zahodom, med osrednjo Evropo in Jadranskim morjem oziroma Sredozemljem. Tu že od pamtiveka potekajo najpomembnejše trgovske poti in zato so tu nastajale najrazličnejše državne tvorbe, ki so imele svoj denarni sistem. Del te bogate zgodovine  oziroma zadnjih 150 let sta  v katalogu  Denar na Slovenskem zbrala Andrej Potočnik in Stanislav Štiblar, ki sta tudi gostja v oddaji Sledi časa, v nedeljo 9.11. 2025, ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija.   Na predstavitvi Kataloga, foto vir Masta Trade Sogovornika Andrej Potočnik, foto vir:  https://www.finance.si/manager/cas-zase/a/239801 Stanislav Štiblar, foto Marko Žgajnar Zbiranje denarja? Ja seveda, za plačilo vsakodnevnih obveznosti, stroškov za zabavo, prosti čas in še kaj. Kaj pa drugače? Ja tudi drugače. In si...