Objave

-
Slika
 Lapidariji Rimski lapidarij Narodni muzej Slovenije, foto vir: https://www.nms.si/si/razstave/381-Rimski-lapidarij-Narodnega-muzeja-Slovenije Nagrobnik Erazma Scheyerja iz nekdanje ljubljanske stolnice, 1547, Arhiv Narodni muzej Slovenije, fotografija Tomaž Lauko Lapidariji so zbirke različnih kamnitih spomenikov, z napisi ali brez njih. Pomembno pa je, da imajo arheološko, zgodovinsko, umetnostno ali kulturno vrednost. Ime muzejske zbirke lapidarij izvira iz latinske beseda lapis – kamen. V lapidarijih so tako antični kot srednjeveških spomeniki in napisi. Za antiko je značilno, da so ti zapisi, vklesani v kamen, zelo kratki, jedrnati ali tudi lapidarni. Imajo pa tako rekoč vsi slovenski muzeji v okviru svojih zbirk manjše ali večje lapidarije. Največji je na dvorišču ob stavbi Narodnega muzeja Slovenije, kjer je okoli 200 spomenikov z rimskimi latinskimi napisi. Med večjimi lapidariji je še nekropola v Šempetru v Savinjski dolini, lapidarij v Celju, na Ptuju in v Novem mestu. La...
Objavite komentar
Preberite več
-
Slika
 Usodna bitka Marko Simić v strelni lini avstro-ogrskega topa na Kraljišču pod Rombonom, 2025, foto Bor Grošelj Simić Prva svetovna vojna je na Slovenskem pustila globoke rane, tako med vojaki na frontah, kot med civilnim prebivalstvom in ne nazadnje v naravi. Raziskovanje te svetovne morije, predvsem bitk na soški fronti in na Krasu, je bilo dolgo potisnjeno v ozadje. Predvsem zaradi ideoloških in drugih razlogov, saj so se naši predniki vojskovali na strani poraženih centralnih sil v okviru avstro-ogrske monarhije. Pa vendar so raziskovanja potekala in nastajali so tako literarni kot strokovni zapisi. Eden opaznejših  je tudi Marko Simić, ki 38 let raziskuje Julijske Alpe, arhive doma in po svetu.  Ta se z novo monografijo Dvanajsta soška bitka: ozadja in priprave vrača k eni najusodnejših epizod prve svetovne vojne na slovenskih tleh. O tej usodni bitki pa več v oddaji Sledi časa, v nedeljo 23. avgust 2026, ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija.  Rombon je ...
Objavite komentar
Preberite več
-
Slika
 Mag. Robert Hostnik. Verjamete, da imena opredeljujejo človeka? Kaj pa priimki? No, v primeru našega današnjega gosta mag. Roberta Hostnika je že tako. Njegov priimek se navezuje na gozd, s katerim se naš gost tudi profesionalno in ljubiteljsko ukvarja. Sam je vedno bolj navdušen nad tem priimkom. Njegov stric, učitelj in ravnatelj ene od osnovnih šol na Celjskem, je raziskal, od kod izvira ta priimek. Kot je ugotovil, naj bi bil Hostnik staroselski priimek za ljudi, ki so se pred vdorom Rimljanov v času antike umaknili v gozdove, kjer so tudi živeli, in tako se jih je »prijel priimek Hostnik«. In mag. Robert Hostnik je gost v oddaji Razkošje v glavi,  v soboto 18.7. 2026, ob 16,30h na Prvem programu Radia Slovenija.  Življenjska pot mag. Roberta Hostnika je, kot že priimek pove, ves čas povezana z gozdom. Gozd je zanj nekaj tako lepega in prvinskega, da je to nemogoče opisati z besedami. Vse se je zgodilo spontano. Včasih, ko komu pove, da je gozdar, in mu ta razkrije, ...
Objavite komentar
Preberite več
-
Slika
 Laserji. Femtosekundni laserski sistem za mikroobdelavo površin, 2026, foto arhiv LASTEH Laserji so naprave, ki proizvajajo svetlobo, in so neke vrst svetila, ampak ta svetloba ima posebne značilnosti. Najprej je zelo enobarvna, koherentna, to pomeni, da lahko to svetlobo kot valovanje zelo dobro usmerjamo in fokusiramo. S tem dosežemo zelo visoke gostote moči, s katerimi lahko potem obdelujemo najrazličnejše materiale. Lasersko svetlobo lahko uporabljamo tudi za merjenje oblike teles, temperature, vibracije in podobno. Sicer pa poznamo laserje že 66 let in od takrat naprej potekajo zelo intenzivne raziskave laserske  tehnologije in svetlobe.  To lahko uporabimo tako v industriji, v kateri lahko z laserji obdelujemo najtrše materiale, kot je diamant, ali pa to tehnologijo uporabimo v medicini.  Kako to tehnologijo raziskujejo, bomo spoznali v oddaji Nedeljska reportaža, v nedeljo 14.6. 2026, ob 14,30h na Prvem programu Radia Slovenija.   Optični ...
Objavite komentar
Preberite več
-
Slika
 Travniki. Zgodnje pomladni gorski travnik (beli žafran ali nunka), 2007, foto Peter Skoberne Travnik je življenjsko okolje, v katerem med rastlinami prevladujejo trave, zelišča in rože, med živalmi pa žuželke in manjši sesalci. Travniki predstavljajo 15 odstotkov slovenskega ozemlja. Prave naravne travnike, ki niso odvisni od človekovega vzdrževanja, najdemo pri nas predvsem nad gozdno mejo. Druge travnike človek vzdržuje s košnjo, ki jo izvede enkrat ali dvakrat letno, v zadnjem času pa je košnja vse pogostejša. Travniki v nižinah so nastali zaradi krčenja gozdu. Če travnika ne kosimo več, pa je ta prepuščen zaraščanju. Tako bi na kratko opisali travnike, ki jih bomo spoznali v oddaji Nedeljska reportaža, vnedlejo 31. 05. 2026, ob 14,30h na Prvem programu Radia Slovenija.   Ekstenzivni gojeni travnik pred prvo košnjo (grebljišče, ivanjščice), 2007,  foto Peter Skoberne Sogovornika Travniki se nam pogosto zdijo kot nekaj vsakdanjega, nekaj kar je tu že od nekdaj. Pa...
Objavite komentar
Preberite več