Nebo- Sky

  Emonci in sreča. Na začetku 1. stoletja našega štetja so Rimljani na območju današnjega središča Ljubljane zgradili kolonijo Emono. V majhno, z močnim obzidjem utrjeno ter urbanistično in komunalno urejeno mesto so naselili približno 30 družin, po večini iz severne Italije. Sčasoma je tudi širša okolica Emone zaživela na rimski način, v skladu z rimskimi verovanji in načinom vsakdanjega življenja. Emonci so bili, tako kot drugi Rimljani, vraževerni. Prepričani so bili, da lahko zloben pogled, hudobno oko povzroči nesrečo. Pred zlom so se varovali z amuleti in ga odganjali s hrupom.  Kako so antični Emonci klicali srečo in se zaščitili pred zlom, bomo spoznali v Nedeljski reportaži, v nedeljo 26.4. 2026 ob 14,30h na Prvem programu Radia Slovenija.   Emona, starejša maketa mesta, vir:  Matevž Paternoster, dokumentacija Muzeja in galerij mesta Ljubljane Sogovornica Dr. Bernarda Županek, Foto Tomaž Lauko/NMS Mesto Rimljani so zgradili Emono na prostoru današn...

 Letalo. Leta 2018 je ljubiteljski raziskovalec na območju Bohinjsko-Tolminskih gora odkril dele neznanega letala iz prve svetovne vojne. V naslednjih letih so bila na območju strmoglavljenja opravljena arheološka izkopavanja, ki so z množico najdb potrdila, da gre za nemško izvidniško letalo. Pri raziskovanju materialne dediščine konfliktov 20. stoletja se doslej o letalstvu ni veliko govorilo. Tudi o razbitinah padlega letala in rešenem letalcu iz prve svetovne vojne v strminah nad Kneškimi Ravnami je donedavnega vedelo le nekaj posameznikov, ki se še spominjajo pripovedovanj o dogodku. Celovita arheološko-zgodovinska raziskava je postregla s kopico dognanj, ki so poskrbela, da letalo in posadka nista več anonimna. Tako so odkritje letala pospremili v Tolminskem muzeju, kjer je na ogled tudi priložnostna razstava. V oddaji Sledi časa, v nedeljo 12.4. 2026, ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija, bomo spoznali zgodbo sestreljenega letala. Razstava, foto D. Pirih, Tolminski mu...

  Mestni gozd Celje. Zemljevid Mestni gozd Celje, foto Robert Hostnik Dandanes strnjene zelene površine vse bolj izginjajo. Vzroki so večplastni. Med prvimi pa je vsekakor nebrzdana pozidava tako za stanovanjske kot industrijske namene. Pri tem pa se pozablja na kakovost življenja, ki jo prinašajo zelene površine, parki, posamezna drevesa in gozdovi. Ponekod po svetu se teh težav zavedajo in zato skrbijo za tako imenovane urbane mestne gozdove. Nekaj takih primerov imamo tudi pri nas. Med njimi je vsekakor zelo uspešna zgodba o celjskem mestnem gozdu. Ta je največji javni zeleni prostor v Celju. Ponuja več kot 14 kilometrov gozdnih poti, razgledne točke, učne in rekreativne poti, otroška igrišča, fitnes v naravi in največjo hišo na drevesu v Sloveniji.  Mestni gozd Celje bomo spoznali v oddaji Nedeljska reportaža, v nedeljo 29.3. 2026, ob 14,30h na Prvem programu Radia Slovenija.    Sogovornik Mag. Robert Hostnik, foto Robert Hostnik Nastanek Zgodba celjskega mestneg...