Objave

Slika
  Knežja gomila. Pogled na arheološko najdišče Kapiteljska njiva, v ozadju mestno središče Novega mesta, foto Andrej Križ V Dolenjskem muzeju  so pripravili razstavo, na kateri prvič predstavljajo arheološko gradivo gomile številka 66, izkopano na Kapiteljski njivi v Novem mestu, ki je bilo pred kratkim restavrirano tako v domačih restavratorskih delavnicah kot v delavnicah Rimsko-germanskega osrednjega muzeja v Mainzu. Med značilnimi starejše železnodobnimi predmeti, ki segajo od 8. do 4. st. pr. n. št., prevladujejo lončeni predmeti. Steklenih in jantarnih okrasnih predmetov je manj, več je izdelkov iz brona in železa. Izstopata pa bronasta čelada in bogato okrašena lončena posoda, pridatka knežjega groba in značilna predmeta, ki opredeljujeta srednjeevropsko halštatsko elito. Dolenjsko v času starejše železne dobe  bomo spoznali v oddaji Sledi časa, v nedeljo 17. 5. 2026, ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija.   Arheološka terenska ekipa na Kapiteljski ...
Slika
 Uroš Košir Počitek med arheološkimi raziskavami strmoglavljenega letala DFW C.V, foto: Peter Tarman Ko se v teh dneh spominjajo konca druge svetovne vojne in neopisanega trpljenja in opustošenja, ki ga je prinesla, je mogoče manj znano, da je to obdobje zanimivo tudi za arheologe. Tudi tako imenovani sodobni konflikti ali vojne so namreč predmet arheoloških raziskovanj. To velja še posebno za prvo in drugo svetovno vojno. In s tem se ukvarja dr. Uroš Košir, ki preučuje predvsem pokrajine konfliktov in materialno kulturo ter osebne zgodovine udeležencev obeh svetovnih vojn. Ukvarja se tudi z arheološkimi raziskavami prikritih grobišč. Od leta 2024 je soustanovitelj in predsednik Društva za raziskovanje in proučevanje vojaške in tehniške dediščine Vršič.   Dr. Uroš Košir je gost v oddaji Razkošje v glavi, ki bo na sporedu v soboto 9.5. 2026, ob 16,30h na Prvem programu Radia Slovenija. Pri arheološkem izkopavanju pri podjetju Avgusta, d. o. o. foto: Marko Pečovnik Dr. Uroš Koši...
Slika
  Emonci in sreča. Na začetku 1. stoletja našega štetja so Rimljani na območju današnjega središča Ljubljane zgradili kolonijo Emono. V majhno, z močnim obzidjem utrjeno ter urbanistično in komunalno urejeno mesto so naselili približno 30 družin, po večini iz severne Italije. Sčasoma je tudi širša okolica Emone zaživela na rimski način, v skladu z rimskimi verovanji in načinom vsakdanjega življenja. Emonci so bili, tako kot drugi Rimljani, vraževerni. Prepričani so bili, da lahko zloben pogled, hudobno oko povzroči nesrečo. Pred zlom so se varovali z amuleti in ga odganjali s hrupom.  Kako so antični Emonci klicali srečo in se zaščitili pred zlom, bomo spoznali v Nedeljski reportaži, v nedeljo 26.4. 2026 ob 14,30h na Prvem programu Radia Slovenija.   Emona, starejša maketa mesta, vir:  Matevž Paternoster, dokumentacija Muzeja in galerij mesta Ljubljane Sogovornica Dr. Bernarda Županek, Foto Tomaž Lauko/NMS Mesto Rimljani so zgradili Emono na prostoru današn...
Slika
 Letalo. Leta 2018 je ljubiteljski raziskovalec na območju Bohinjsko-Tolminskih gora odkril dele neznanega letala iz prve svetovne vojne. V naslednjih letih so bila na območju strmoglavljenja opravljena arheološka izkopavanja, ki so z množico najdb potrdila, da gre za nemško izvidniško letalo. Pri raziskovanju materialne dediščine konfliktov 20. stoletja se doslej o letalstvu ni veliko govorilo. Tudi o razbitinah padlega letala in rešenem letalcu iz prve svetovne vojne v strminah nad Kneškimi Ravnami je donedavnega vedelo le nekaj posameznikov, ki se še spominjajo pripovedovanj o dogodku. Celovita arheološko-zgodovinska raziskava je postregla s kopico dognanj, ki so poskrbela, da letalo in posadka nista več anonimna. Tako so odkritje letala pospremili v Tolminskem muzeju, kjer je na ogled tudi priložnostna razstava. V oddaji Sledi časa, v nedeljo 12.4. 2026, ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija, bomo spoznali zgodbo sestreljenega letala. Razstava, foto D. Pirih, Tolminski mu...