Nebo- Sky

 Izzivi Plečnikove Žale, foto vir:  https://www.zale.si/sl/obiskovalci/arhitektura/ Praznični začetek novembra, ko se v dveh dneh spominjamo pokojnih svojcev in prijateljev, je vsako leto vrhunec dogajanja na več pokopališčih širom po Sloveniji in seveda tudi na osrednjem ljubljanskem pokopališču Žale. Ta dneva namreč grobove svojcev, prijateljev in znancev obišče velikansko število obiskovalcev.  Mušičeve Žale, foto vir:  https://www.zale.si/sl/obiskovalci/arhitektura/ To je za upravljalce pokopališč precejšen logistični zalogaj. Že sam dostop do pokopališča in  parkirišč je zelo otežen, zato je potrebno veliko strpnosti. Obiskovalce nenehno opominjajo, naj upoštevajo navodila redarskih služb in policije.   Kerševanove Žale, foto vir:  https://www.zale.si/sl/obiskovalci/arhitektura/ V večjih mestih si seveda želijo, da bi ta dva dni ljudje bolj uporabljali javni prevoz in da bi svoj obisk pokopališč načrtovali v zgodnejših urah. Vse to je le del dogaj...

 Meči iz Ljubljanice. Meči iz Ljubljanice, visoki in pozni srednji vek, hrani Narodni muzej Slovenije, foto Tomaž Lauko Reka Ljubljanica, kultna reka, reka sedmerih imen, nekoč izjemna prometna žila in eno najpomembnejših arheoloških najdišč v Sloveniji, v svoji strugi skriva in odkriva sledove od kamene dobe naprej. Tu gre za več najdišč, ki so razporejena od njenega izvira ali izvirov na Vrhniki do Ljubljane in njenega izliva v reko Savo. Ta reka je pomembna zaradi svojih značilnosti in pokrajine, skozi katero teče, ima počasen tok in omogoča plovbo. Zato je bila v vseh zgodovinskih obdobjih posebna komunikacijska pot, ki je povezovala različne kraje ter imela vse do prihoda železnice v 19. stoletju pomembno vlogo v trgovini, prometu in vsakdanjem življenju ljudi. Kot rečeno, pa je to izjemno arheološko najdišče, med drugim znano tudi po najdbah srednjeveških mečev. In to bomo odkrivali v Nedeljski reportaži v nedeljo 18. oktobra 2026, ob 14,30h na Prvem programu Radia Slovenija....

 Tomi Špindler.  Etapa na slovenski planinski poti, 2025, foto: osebni arhiv Športni turizem, trajnostni turizem, outdoor, pohodništvo in še bi lahko naštevali raziskovalna področja docenta dr. Tomija Špindlerja, visokošolskega učitelja in  prodekana za mednarodno sodelovanje, zaposlenega na fakulteti za turizem  Univerze v Mariboru.  Njegovo trenutno področje raziskovanja je predvsem športni turizem, ki se prepleta s trajnostnim razvojem, turistično motivacijo in pogledom različnih generacij. V sklopu projektov Turizem 4.0 in BestMED raziskuje predvsem področje trajnostnega razvoja turizma, posvečal pa se je tudi destinacijskemu menedžmentu, vinskemu turizmu ter kulturni in naravni dediščini. Spoznali ga bomo v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 10. oktobra 2026, ob 16,30h na Prvem programu Radia Slovenija.  Izvedba terenskih vaj za študente Fakultete za turizem Univerze v Mariboru, 2025, foto: FTUM Dr. Tomi Špindler si nikoli ni predstavljal, da bo predava...

 Ženski srednjeveški pečati. Pečat Elizabete Abensberške, Arhiv Republike Slovenije, listina 1401 II. 7., sign. 4399, foto Tomaž Lauko Srednji vek pojmujemo zelo različno. Pogosto še vedno slišimo krilatico »mračni srednji vek«, kar pa glede na vse sodobne raziskave ne drži povsem. V tem zgodovinskem obdobju najdemo številne zelo, lahko bi rekli kar napredne rešitve in prakse. Ena takih so recimo tudi srednjeveški pečati. Oziroma še posebno ženski srednjeveški pečati, ki jih je pri nas prva raziskovala izredna profesorica dr. Katja Mahnič. Opravila je raziskavo in analizo  pečatov,  ki jih v svojih fondih na več kot petdesetih listinah hrani Arhiv Republike Slovenije. S to študijo je dr. Katja Mahnič orala ledino in zapolnila vrzel v precej zapostavljenih vprašanjih zgodovine. Njene analize in odkritja bomo spoznali v oddaji Sledi časa, v nedeljo 27.9. 2026, ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija.    Dr. Katja Mahnič, foto Marko Mahnič Pečatenje pomembnih l...

 Nosači Psnakovi konji na poti proti Kredarici po letu 1950. Arhiv Aleša Gučka Obiskov gora si ne moremo zamisliti brez planinskih koč, zavetišč in bivakov, v katerih nam ponudijo topel obrok in prenočišče. To se nam zdi samoumevno in skoraj se ne sprašujemo, kako oskrbnicam in oskrbnikom  uspe, da poskrbijo za svoje obiskovalce. Vsako pločevinko osvežilne pijače, vse sestavine za pripravo toplih ali hladnih obrokov mora nekdo prinesti in potem tudi odnesti vse ostanke v dolino. Za to so nekoč skrbeli nosači z nahrbtniki, krošnjami in pozneje z osli, mulami in konji. Pozneje so to skrb prevzeli tovorne žičnice in helikopterji. Kako se je vse to razvijalo, vam odkrijemo v Nedeljski reportaži, v nedeljo 20.9.2026, ob 14,30h na Prvem programu Radia Slovenija.   Dušan Škodič, arhiv Dušan Škodič O planinskih nosačih ne moremo govoriti, če ne spomnimo na začetke organiziranega planinstva   na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja. Dušan Škodič, planinski publicist,...