Objave

Slika
  Zgodovina ogledala. Ogledalo, zgodnje 19. stoletje, Grad Podsmreka, na ogled na razstavi Grajsko pohištvo 18. in 19. stoletja iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije na gradu Rajhenburg; N 4196, Narodni muzej Slovenije. »Zrcalce, zrcalce na steni, povej …« se spomnite tega znamenitega vprašanja, ki še zdaleč ni značilno samo za pravljični svet, ampak si ga zastavljajo tudi še dandanes, tako na skrivaj. Kaj nam pravzaprav pomenijo ti vsakdanji predmeti, kot so zrcala, ogledala in druge odsevne površine? Jih uporabljamo le kot samoumeven del dnevnih jutranjih, večernih in vmesnih rutin? Mogoče pa smo še vedno tudi malce vraževerni in smo zato skrbni pri rokovanju z zrcali, da ne bi nadse priklicali nesreče. No, kakor koli že. Ogledala, zrcala imajo bogato zgodovino od takrat, ko so predniki občudovali svoje odsev na vodni površini, pa vse do otoka Murano in sodobnosti. O tem bomo govorili v oddaji Sledi časa, v nedeljo 4. 1. 2026, ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija.   O...
Slika
 Zimski obrat. V nedeljo, 21. 12. 2025 beležimo poseben dan, zimski sončev obrat ali zimski solsticij, ko je sonce najnižje in ko se začne dan daljšati. Hkrati pa je to tudi prvi dan koledarske zime, ki traja do 21. marca, do spomladanskega enakonočja. Nekoč je bil to čas s številnimi simbolnimi pomeni, magijo in različnimi obredi, s katerimi so skušali predniki povrniti moč ugašajočemu soncu. V ta namen so med drugim na visokih vrhovih kurili kresove, prižigali bakle in podobno. V tem času počivajo tako živali kot rastline, le za današnjega človeka se zdi, da se je povsem odmaknil od tihega mirnega pričakovanja tako božičnih praznikov kot prihoda novega leta. Zimski sončev obrat bomo odkrivali v oddaji Nedeljska reportaža, v nedlejo 21.12.2025 ob 14,30h na Prvem programu Radia Slovenija.  Simbolična slika, foto vir:https://www.blog.uporabnastran.si/2024/12/20/zimski-solsticij-2024-zacetek-zime-2024-in-najkrajsi-dan-v-letu-2024/  Astronomsko opazovanje Kurešček, foto vir ...
Slika
 Aleksander Hribovšek. Aleksander Hribovšek, foto Polona Avanzo Aleksander Hribovšek je slovenski zgodovinar in heraldik, ki se je rodil v Celju in zato zase v šali pravi, da je savinjski Štajerec. Sicer pa je svojo mladost, kot vaški fant, preživel med kmetijami, polji, nasadi hmelja v predmestju Celja, ki sodi že v občino Žalec. Hodil je na osnovno šolo v Petrovčah, nato pa nadaljeval šolanje na gimnaziji v Celju, kjer so ga zanimali naravoslovni predmeti, vendar ga je enako privlačilo tudi družboslovje. Po odhodu v Ljubljano je najprej želel študirati pravo, vendar je v njem pretehtala strast do zgodovine in tako je končal študij zgodovine na ljubljanski filozofski fakulteti. Aleksander Hribovšek pa je tudi predsednik Grboslovnega in zastavoslovnega društva Heraldica Slovenica. In tudi član Evropskega reda svetega Jurija hiše Habsburg-Lothringen, kjer zaseda mesto vicekomturja komture Slovenije. Aleksander Hribovšek je gost v oddaji Razkošje v glavi v soboto 6.12. 2025. Aleksa...
Slika
 Solatarice in solatarji. Solatarica s cizo, foto vir:  https://trnovskazelisca.si/zgodovina_ljubljanske_trnovske_branjevke/ Nekoč so slovele tako imenovane ljubljanske solatarice, in tudi solatarji, ki so med drugim pridelovali znamenito solato imenovano ljubljanska ajserca. Tradicionalno so ti pridelovalci prihajali iz predelov Ljubljane imenovanih Trnovo in Krakovo, kjer so se že zelo zgodaj začeli ukvarjati z zelenjadarstvom za potrebe ljubljanske tržnice ali placa.  V Krakovem - od 16. do sredine 19. stoletja, so bili znani  ribiči oz. ribiški ceh. Spadali so pod  križevniški red - danes Križanke. Vrtove so pričeli prej obdelovati kot Trnovčani.  Trnovo oziroma Trnovčani - od 16. stletja do sredine 19.stoletja, so bili sprva predvsem čolnarji - čolnarska ceha: Veliki čolnarji in Mali čolnarji, ki so imeli svoja bandera (prapore, zastave). Upravno so spadali pod Mesto Ljubljana in dokler ni bilo cerkve v Trnovem, je bila njihova glavna cerkev ljubljansk...