Objave

Slika
 Dr. Elena Leghissa Elena Leghissa med preučevanjem keramičnih posod z Dežmanovih kolišč pri Igu, hranjenih v Narodnem muzeju Slovenije. Foto: Matija Lukić Dr. Elena Leghissa, znanstvena sodelavka z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, je na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomirala iz arheologije. Ukvarja se s prazgodovino, v doktorski nalogi pa je preučevala keramiko iz Dežmanovih kolišč pri Igu na Ljubljanskem Barju, ki  sodijo med najbogatejša in najbolj znana najdišča tega časa. Trenutno je vpeta v arheološke raziskave na najdišču Tina jama v občini Zgonik na tržaškem krasu. Tam so že odkrili prazgodovinske ostanke iz bronaste in bakrene dobe, med njimi keramične ostanke različnih posod, kamnite puščične osti in sekire ter obeske iz školjk in bronasto bodalo. Dr. Elena Leghissa je gostja v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 25.10. 2025, ob 16,30h na Prvem programu Radia Slovenija. Arheološka ekipa Tina Jama, 2023. Foto: Gigliola Antonazzi Poklic arheologinje, ar...
Slika
 Mirenski čevljarji. Čevljarski muzej Miren , foto vir Podjetje Afit. Čevljarstvo je ena od najstarejših obrti in tudi na Slovenskem ima bogato tradicijo. Zapisi kažejo, da so se naši čevljarji kot samostojni obrtniki pojavili v 15. stoletju in se povezovali v cehe. Z zatonom te organizacijske oblike, ki je omejila in prepovedovala konkurenco, pa se je domača obrt izdelovanja čevljev zelo razširila. O tem priča bogato izročilo o tako imenovanih potujočih čevljarjih, ki so v jesenskem in zimskem času šli »v štero«, kar je pomenilo, da so predvsem pri premožnih kmetih ostali tako dolgo, dokler niso vsem domačinom izdelali čevljev. Razvoj čevljarstva pa je šel tudi v smer združevanja v zadruge, tem pa so po letu 1900 sledile prve tovarne čevljev. V Sloveniji imamo kar nekaj čevljarskih središč, recimo Tržič, Žiri in Miren. In prav mirenske čevljarje bomo spoznali v oddaji Sledi časa v nedeljo 12.10.2025, ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija.  Zavetnik, foto Milan Trobič So...
Slika
 Ploganje Ko omenimo Ljubljansko barje, se najbrž spomnite na znamenite koliščarje ali Jalnove Bobre, pa na šoto, močvirje, komarje in še kaj. Del Barja zajema tudi južni del Mestne občine Ljubljana, ki leži v Krajinskem parku Ljubljansko barje in je krhek naravni sistem, ki ga želijo Barjani ohraniti čim bolj neokrnjenega za naše zanamce. To je tudi ena najpomembnejših nalog Turističnega društva Barje, ki skuša s svojimi akcijami  poskrbeti za varstvo okolja, ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter negovanje ljudskih šeg in navad, kot so rezanje šote, kopanje jarkov in zabijanje pilotov oziroma kolov. So pa ob tem v naše kraje prinesli zelo pomembno dejavnost, in sicer ploganje. Kaj je to, bomo spoznali v oddaji Nedeljska reportaža, 28.9.2025, ob 14,30h na Prvem programu Radia Slovenija.   Ljubljansko barje, foto Milena Parteli Sogovorniki Članice in člana TD Barje, foto arhiv TD Barje Turistično društvo Barje Ko so ustanovili Turistično društvo Barje, so najpr...