Nebo- Sky

 Polona Janežič Priprave na pogovor o antični prehrani leta 2023, foto  KD Vespesjan Polona Janežič je arheologinja. Trenutno je zaposlena na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU kot asistentka pri projektih, prevzema pa tudi dodatne naloge: vodenje knjižnice, pomoč pri urejanju arhiva in urejanje spletnih strani. Pri svojem strokovnem delu se osredotoča na podatke z zgodnjesrednjeveških grobišč. Do leta 2018 je delala v komercialni arheologiji, potem pa je nekaj let v Arheološkem centru MGML vodila primarno obdelavo arheološkega gradiva. Zadnja leta se strokovno in poljudno ukvarja predvsem z eksperimentalno arheologijo ter kulinarično zgodovino in arheologijo, pri tem pa ozavešča in seznanja širšo javnost s pomenom prehranske dediščine. Polona Janežič je gostja v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 12. 9. 2026, ob 16,30h na Prvem programu Radia Slovenija. Spremljanje srednjeveške predstave v muzeju na prostem Middelaldercentret Nykøbing Falster leta 2022, foto  Middelalderc...

 Lapidariji Rimski lapidarij Narodni muzej Slovenije, foto vir: https://www.nms.si/si/razstave/381-Rimski-lapidarij-Narodnega-muzeja-Slovenije Nagrobnik Erazma Scheyerja iz nekdanje ljubljanske stolnice, 1547, Arhiv Narodni muzej Slovenije, fotografija Tomaž Lauko Lapidariji so zbirke različnih kamnitih spomenikov, z napisi ali brez njih. Pomembno pa je, da imajo arheološko, zgodovinsko, umetnostno ali kulturno vrednost. Ime muzejske zbirke lapidarij izvira iz latinske beseda lapis – kamen. V lapidarijih so tako antični kot srednjeveških spomeniki in napisi. Za antiko je značilno, da so ti zapisi, vklesani v kamen, zelo kratki, jedrnati ali tudi lapidarni. Imajo pa tako rekoč vsi slovenski muzeji v okviru svojih zbirk manjše ali večje lapidarije. Največji je na dvorišču ob stavbi Narodnega muzeja Slovenije, kjer je okoli 200 spomenikov z rimskimi latinskimi napisi. Med večjimi lapidariji je še nekropola v Šempetru v Savinjski dolini, lapidarij v Celju, na Ptuju in v Novem mestu. La...

 Usodna bitka Marko Simić v strelni lini avstro-ogrskega topa na Kraljišču pod Rombonom, 2025, foto Bor Grošelj Simić Prva svetovna vojna je na Slovenskem pustila globoke rane, tako med vojaki na frontah, kot med civilnim prebivalstvom in ne nazadnje v naravi. Raziskovanje te svetovne morije, predvsem bitk na soški fronti in na Krasu, je bilo dolgo potisnjeno v ozadje. Predvsem zaradi ideoloških in drugih razlogov, saj so se naši predniki vojskovali na strani poraženih centralnih sil v okviru avstro-ogrske monarhije. Pa vendar so raziskovanja potekala in nastajali so tako literarni kot strokovni zapisi. Eden opaznejših  je tudi Marko Simić, ki 38 let raziskuje Julijske Alpe, arhive doma in po svetu.  Ta se z novo monografijo Dvanajsta soška bitka: ozadja in priprave vrača k eni najusodnejših epizod prve svetovne vojne na slovenskih tleh. O tej usodni bitki pa več v oddaji Sledi časa, v nedeljo 23. avgust 2026, ob 17,20h na Prvem programu Radia Slovenija.  Rombon je ...